Na OŠ Zagradec smo noč knjige obeležili 19. 4. 2024 in jo posvetili 25. obletnici prevoda prve knjige Harry Potter. Naša šola se je to noč spremenila v pravcato čarovniško akademijo Bradavičarko. Prijavljeni učenci, ki so si vstopnice na dogodek pridobili z opravljeno bralno značko, so že pred prihodom dobili pismo dobrodošlice in se tako pripravili, da na dogodku podoživijo domišljijski svet pisateljice J. K. Rowling.
Ob prihodu so se učenci s pomočjo Klobuka izbiruha razvrstili v skupine Spolzgad, Drznvraan, Gryfondom in Pifpuff.
Najprej so v športni dvorani učenci odigrali turnir v quidditchu za bunkeljne.
Po okusni večerji v šolski jedilnici so učenci nadaljevali z zbiranjem točk na štirih delavnicah.
V sobi pobega v šolski knjižnici so iskali kamen modrosti.
V ustvarjalni delavnici so izdelovali kravate iz papirja.
Na čarobni čajanki je vsaka skupina sčarala svoj čarobni napoj in napisala recept zanj.
V glasbeni delavnici pa so na znan napev napisali svojo himno. Na šolskem predvajalniku so se sproti beležile zbrane točke.
Po delavnicah smo se vsi zbrali v glasbeni učilnici, kjer se je vsaka skupina predstavila s svojo himno ter odločila končnega zmagovalca. Vsaka skupina je dobila pokal s sladkarijami, zmagovalna skupina Drznvraan pa še veliko čokolado.
Sledilo je tiho branje in ogled filma Harry Potter, Kamen modrosti, nekateri najbolj zaspani pa so se pripravili na spanje.
Upamo, da smo s tem dogodkom mlade bralce še dodatno navdušili nad domišljijskim svetom branja.
Osnovna šola Zagradec se je 25. marca 2024 pridružila Ministrstvu za kulturo, Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije in Andragoškemu centru Slovenije, ki so se tudi letos pridružili pobudi Evropske komisije za praznovanje dneva evropskih avtorjev.
Dan evropskih avtorjev je pobuda, s katero želimo mlajše generacije dodatno spodbuditi k branju knjig ter jim pomagati odkriti raznolikost evropske literature. Namen praznovanja je ozaveščati otroke in mlade, kako pomembne so knjige in kako lahko branje kakovostne literature prispeva k njihovemu celostnemu razvoju.
Osnovna šola Zagradec se je pridružila praznovanju v vseh razredih pri pouku slovenščine in z dejavnostmi v šolski knjižnici.
V prvem triletju smo se osredotočili na slovenske avtorje, ki so tudi evropski avtorji. Učenci prvega razreda so iz šolske knjižnice dobili slikanice in učne liste. Z učiteljico so se pogovorili, kakšna je razlika med ljudskimi in avtorskimi pravljicami in da so pisatelji ter pesniki avtorji. Za najmlajše učence je pri slikanicah zelo pomembna ilustracija, saj lahko tudi otroci, ki še ne znajo brati, ugotovijo, o čem govori slikanica. Zato so prvošolci bolj podrobno spoznali 10 slovenskih ilustratorjev (Jelka Reichman, Kostja Gatnik, Alenka Sottler, Ančka Gošnik-Godec, Lidija Osterc, Marjanca Jemec-Božič, Marjan Manček, Damijan Stepančič, Roza Piščanec, Gorazd Vahen in Marlenka Stupica). Iz naslovnic slikanic so morali poiskati ilustratorja in njegovo ime prepisati na svoj učni list, kjer so imeli tudi pobarvanko priljubljenih knjižnih junakov (npr. Maček Muri, Muca Copatarica …). Da so si ilustratorje lažje predstavljali, pa so na koncu pripravili še razstavo slikanic, na katere so pritrdili fotografije ilustratorjev.
Slika 1: Prvošolci rešujejo učni list. Slika 2: Učiteljica daje navodilo prvošolcem.
V drugem in tretjem razredu so učenci iz slikanic poiskali in prepisali tudi imena pisateljev in pesnikov (Ela Peroci, Leopold Suhodolčan, Saša Vegri, Fran Levstik, Svetlana Makarovič, Josip Jurčič, Dragica Šteh, Tone Pavček, Anja Štefan, Kajetan Kovič in Niko Grafenauer), se urili v prepoznavanju, katere slikanice so od posameznega avtorja, naredili razstavo slikanic in se še sami preizkusili v vlogi avtorja ilustracij nekaterih bolj znanih del.
Slika 3: Učenke pripravljajo razstavo slikanic v šolski knjižnici.
Slika 4: Drugošolki vpisujeta avtorje slikanic na seznam slovenskih avtorjev.
V četrtem in petem razredu so učenci raziskovali posamezne evropske avtorje. V četrtem razredu so naredili plakat in razstavo del svetovno znanega danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, v petem pa nemškega pisatelja Ericha Kästnerja. Učenci petega razreda matične šole so v šolski knjižnici po policah stopnje P in M iskali tudi knjige avtorjev iz držav germanskega jezikovnega področja in jih razstavili na policah v šolski knjižnici.
Slika 5: Učeni 4. razreda delajo plakat.
Slika 6: Razstava o H. C. Andersenu v šolski knjižnici
Slika 7: Petošolci v šolski knjižnici
Slika 8: Priprava plakata in razstave o E. Kästnerju
Na predmetni stopnji so učenci pri urah slovenščine obravnavali različne evropske avtorje (Lev Nikolajevič Tolstoj, Antoine de Saint-Exupéry, Sue Townsend, Michael Ende in Raymond Queneau), del ure pa so iskali knjige evropskih avtorjev v šolski knjižnici.
V šolski knjižnici so sodelovali pri izdelavi plakata Evropski avtorji v šolski knjižnici in knjižnici Zagradec. Osnovo za plakat sta dva učenca 8. razreda naredila že teden dni prej, in sicer pri likovnem pouku s projiciranjem preko projektorja.
Slika 9: Priprava zemljevida Evrope – osnove za plakat
Slika 10: Iskanje evropskih avtorjev med knjižnimi policami
Slika 11: Razstava izdelkov in plakata v šolski knjižnici
Slika 12: Vpisovanje evropskih avtorjev na plakat
Na dan evropskih avtorjev, 25. 3. 2024, smo se v šolski knjižnici pogovorili o treh večjih jezikovnih skupinah v Evropi ter evropske države razdelili v različne jezikovne sklope. Učenci so izmenično v skupinah iskali evropske avtorje na policah stopnje P in M. Avtorje so s pomočjo tablic razvrstili v ustrezne države, jih zapisali na plakat in nato knjige po državah razstavili na knjižne police. S to praktično dejavnostjo so učenci spoznali bogastvo evropskih avtorjev v šolski in splošni knjižnici Zagradec.
V sredo, 7. 2. 2024, smo v šolski knjižnici gostili pisatelja iz Gabrovke Matjaža Marinčka, ki nam je predstavil svoj prvenec Medgalaktične pripovedke. Čeprav je sam avtor omenil, da so ciljna publika te knjige odrasli, so zgodbam z veseljem prisluhnili tudi učenci 5. razreda matične šole. Morda niso razumeli vseh subtilnih pomenov, ki jih lahko v knjigi najdejo odrasli, so pa z ilustracijami, s katerimi so okrasili prireditveni prostor (učilnico v knjižnici), pokazali, da so zgodbe doživeli na svoj, izviren in kreativen način ter da jih je učiteljica Mateja Jere Grmek uspešno popeljala v znanstvenofantastični svet Medgalaktičnih pripovedk. Pisatelj je bil nad ilustracijami navdušen, vesoljci iz zgodb so bili tako nazorno in plastično prikazani, da je lahko prepoznal, iz katerih poglavij so. Povedal nam je tudi, da je zbirka Medgalaktične pripovedke nominirana za nagrado Maruše Krese za najboljšo kratkoprozno zbirko.
Gospod Marinček je učencem z veseljem odgovarjal na vsa njihova vprašanja o knjigi, pa tudi o pisateljevanju in mnogih stvareh, ki so potrebne pred izidom knjige. Na vprašanje, kako je izbiral naslove poglavij, je poudaril, da mora biti naslov vedno tak, da zbudi zanimanje. Njegov predlog sem upoštevala tudi pri prispevku, saj je rekel, da če bi napisali članek o današnjem dogodku, bi verjetno več zanimanja zbudili z naslovom »Vesoljci v šolski knjižnici« kot pa z bolj vsakdanjim »Srečanje s pisateljem v šolski knjižnici«.
Po pogovoru je sledil odmor s piškoti in čajem. Učenci so morali po odmoru na šolski avtobus, odrasli gostje pa smo nadaljevali pogovor s pisateljem in se pogovarjali o naših doživljanjih Medgalaktičnih pripovedk. Pogovor je kar prehitro minil, zato smo se poslovili z upanjem, da pisatelj nadaljuje s svojim ustvarjanjem in da se ponovno srečamo ob njegovi novi knjigi.
Na zadnji sončni petek v oktobru, 13. 10. 2023, smo se ob praznovanju meseca šolskih knjižnic v aktivu slavistk in knjižničarke povezali z LD Suha krajina in za naše učence organizirali prvo »JESEN MED AMBRUŠKIMI POLHARJI“ v ambruškem gozdu. Lovci LD Suha krajina so nam omogočili, da smo v živo doživeli polharsko tradicijo, ki je ravno v Ambrusu in Suhi krajini še vedno živa.
Ogledali smo si bogato opremljeno in okrašeno lovsko sobo Emila Bradača z zavidljivo zbirko polšjih pasti, izdelkov iz polšjih kožic ter izvedli veliko novega o gozdnih živalih, lovu na polhe in tradiciji polhanja v Ambrusu. Lovec Igor Jernejčič nam je pokazal tudi zbirko nagačenih živali preparatorja Jožeta Zoreta, ki zajema vse živali v ambruških gozdovih. Emil Bradač in Matej Lah sta učencem pokazala tudi svoje lovske pomočnike na štirih nogah in nam povedala ter pokazala, kakšne naloge opravljajo različne pasme lovskih psov.
Sledil je odhod s šolskim avtobusom v ambruški gozd, kjer so nas v sončnem in toplem jesenskem popoldnevu v pravi lovski postojanki pričakali gostoljubni člani LD Suha krajina. Učenci so budno spremljali Emila Bradača, ki jim je pokazal, kako se nastavi polšje pasti, in jim razkril nekaj skrivnosti za uspešen lov na polhe.
Sledila je vesela in sproščena igra v gozdu ter gozdna pojedina, katero so si učenci s peko nad žerjavico pomagali pripraviti kar sami. V pleteni košari, ki ji Ambrušani rečejo »pruočka«, so lovci »štrgljal’« oz. tresli vroč, dišeč krompir, da je odpadla vsa odvečna žerjavica, ga razpolovili, mi pa smo si ga obogatili še z domačimi ocvirki in po potrebi s soljo. Končni krožnik, ki smo si ga pripravili, je presegel vsa pričakovanja.
Po tej gozdni večerji se je že začela spuščati tema. Z nočnimi svetilkami smo se odpravili preverit polšje pasti, ki so bile to pot prazne. Vrnili smo se k tabornemu ognju in se posedli ali polegli pod lesenimi šotori. Ko so se učenci nekoliko umirili in je svetlobo in toploto oddajal le še prijeten taborni ogenj, je učiteljica slovenščine Vesna Zimic Gluvić prebrala strašljivo povest Volkodlak iz Bajk in povesti o Gorjancih Janeza Trdine.
Zgodbi so prisluhnili tako učenci kot lovci. Kot da ni bila zgodba že dovolj strašna, smo v daljavi zaslišali zavijanje volkov. Ko smo po koncu pravljice izvedeli, da nas je prišel iskat šolski avtobus, je marsikateri učenec žalostno zavzdihnil, ker si je želel, da bi v gozdu tudi prespali. V slovo nam je lovka Zoja Jernejčič v imenu LD Suha krajina podarila še knjižice o lovskih sledeh, lovske urnike, zloženke za učence in druga gradiva, s katerimi bomo obogatili šolsko knjižnico, mi pa smo se jim zahvalili za tako lepo popoldne v naravi, izjemno gostoljubje in vrhunsko pojedino s celovito gozdno izkušnjo polhanja. S temi lepimi vtisi ter v upanju, da smo tudi mi začeli novo tradicijo in da se bomo v podobni zasedbi zopet srečali v pravljičnem ambruškem gozdu, smo se odpeljali domov proti Ambrusu in Zagradcu.
Učenci 7. a in 7. b razreda so imeli v četrtek, 12. 10. 2023, kulturni dan Rastem s knjigo. Obiskali so splošno knjižnico v Ivančni Gorici in šolsko knjižnico. Glavni cilj projekta je, da se učenci s podarjeno knjigo Modri otok Irene Androjne motivirajo za branje in obiskovanje knjižnic. Skozi igrivo tekmovanje so se urili v orientaciji in iskanju knjig v knjižnicah ter razvijali informacijsko in digitalno pismenost. V šolski knjižnici so se s praktičnimi vajami na tablicah urili v uporabi Cobissa in sBiblosa, da bodo lahko postali še aktivnejši uporabniki knjižnic in njenega gradiva.
V OŠ Zagradec smo se v mesecu skupnega branja (od 8. 9. do 8. 10. 2023) pridružili številnim dogodkom in dejavnostim, ki prispevajo k boljšemu prepoznavanju pomena bralne pismenosti in bralne kulture na nacionalni ravni pa tudi v zamejstvu in po svetu.
Učitelje smo spodbudili, da pri pouku, kadar je možno, spodbujajo učence k glasnemu branju, in organizirali branje starejših učencev v oddelkih podaljšanega bivanja. V septembru smo začeli s pripravami na odprtje oddelka splošne knjižnice iz Ivančne Gorice v prostorih šolske knjice. V začetku oktobra pa smo se spomnili tudi na dan starejših in na akcijo Pokloni čas, polepšaj dan.
Upokojena učiteljica Magda Kastelic Hočevar je učencem OPB prebrala avtorsko pravljico Uročena grajska Gospodična in se z njimi pogovarjala o pomenu knjig in branja.Neža Zajc, 9. bMia Germ, 6. bLuka Hočevar, 7. aBenjamin Zavšek, 8. a
V šolski knjižnici OŠ Zagradec sem v šolskem letu 2022/2023 pripravila in organizirala vrsto dejavnosti, ki so se tematsko navezovale na zgodovino šolstva v Zagradcu. Za učence in učitelje sem pripravila tematske razstave in aktivnosti o zgodovini šolstva, o zgodovini šolske knjižnice ter o znamenitih Zagradčanih 19. in 20. stoletja.
Za najmlajše učence prvega triletja sem pripravila literarno-ustvarjalne ure. Prebrala sem jim nekaj zgodbic pisatelja Pavleta Zidarja, ki je bil leta 1955 še pod svojim pravim imenom Zdravko Slamnik učitelj v Zagradcu. V prvem in drugem razredu so učenci prisluhnili zgodbi Državica otrok in se prepustili domišljiji, kakšna bi bila njihova državica otrok. Svoje občutke so poustvarjali s pisanimi risbami ter z oblikovanjem šolskih predmetov in učilnice iz plastelina.
V 3., 4. in 5. razredu so učenci prisluhnili zgodbam, v katerih Pavle Zidar opisuje dogodivščine malih junakov v šoli. Učenci so se nasmejali ob prigodah lenega Matjaža, ki se mu ni ljubilo brati v zgodbi z naslovom Cvek, mnogi so se poistovetili z zgodbo Dnevi, kjer so se predstavili vsi dnevi v tednu, najbolj pa so se nasmejali ob zabavnem odlomku iz knjige Glavne osebe na potepu. Z opisom stare šole, ki je bila zraven farovža, podprta z nosilci, in se je tresla, če so jo učenci zanihali, smo si lahko živo predstavljali, kako je izgledal pouk v stari zagraški šoli, v kateri je učil tudi pisatelj. Učenci so na podlagi svojih vtisov ustvarjali obeske iz das mase z motivom šole in nastali so zelo lepi izdelki, ki jim bodo ostali v spomin na šolo.
Učenci na PŠ Krka ustvarjajo obeske z motivom šole iz das mase.
Z učenci 4. in 5. in 6. razreda smo spoznavali tudi zgodovino šolske knjižnice, predvsem smo se vživeli v čase, ko še ni bilo računalnikov in je izposoja potekala s pomočjo kataložnih listkov. V šolski knjižnici so učenci med policami poiskali knjige, ki govorijo o šoli, in naredili razstavo le-teh. Naredili smo kar svoje kataložne listke, kjer smo zapisali ključne besede in osnovne podatke o knjigi. Po skupinah so si tudi ogledali pesniške zbirke na stopnji P in poiskali ter prepisali pesmi, ki govorijo o šoli. V obeh šestih razredih so učenci iz kupčka starih kataložnih listov iskali tiste knjige, ki so se v časih pred računalniki največkrat izposojale.
Ura KIZ za učence 6. razreda
Oba sedma razreda sta se z zgodovino šolstva spoznala v sklopu kulturnega dne rastem s knjigo. V šolski knjižnici so s pomočjo literature pripravili plakat na temo zgodovine šolstva v Zagradcu. Po skupinah so v knjigah poiskali manjkajoče podatke o učiteljih, ki so učili v Zagradcu v različnih obdobjih. V računalniški učilnici pa so se učenci naučili uporabljati sBiblos ter različne baze podatkov, ki so uporabne pri raziskovanju zgodovinskih virov (Cobiss, Dlib in Matricula). V spletni učilnici šolske knjižnice so učenci na koncu svoje novo informacijsko znanje preizkusili še z reševanjem interaktivnih vaj.
Učenci 5. in 6. razreda so pripravili razstavo knjig na temo šole.
V 8. razredu je zgodovina šolstva v 19. stoletju del učnih načrtov, zato so se učenci v knjižnici spoznali z znamenitimi Zagradčani, kot sta brata Jožef in Anton Rogač ter Ignacij Žitnik, ki so se po zaslugi svojih sposobnosti in želje po izobrazbi povzpeli iz revnih kmečkih okolij in dosegli ne samo najvišje ravni izobrazbe, ampak so imeli tudi velik vpliv na razvoj slovenskega naroda.
Tudi v 9. razredu so bile ure KIZ izvedene kar pri zgodovini. Učenci so se v računalniški učilnici spoznali z različnimi vrstami zgodovinskih virov. S pomočjo vaj v spletni učilnici so se urili v uporabi Dliba in Matricule.
V šolski knjižnici sem v tem šolskem letu pripravila tudi nekaj razstav. Predstavila sem knjige Pavla Zidarja, zbrala sem vse šolske publikacije in knjige, ki govorijo o šoli v Zagradcu, kot zanimivost pa sem razstavila še nekaj starih knjig in s kataložnimi listki predstavila zgodovino šolske knjižnice. Ob vseh teh razstavah sem bila kar v zadregi, kje dobiti dovolj stojal za razstavljene knjige. Beseda je dala besedo in hitro so mi na pomoč priskočili učiteljica tehnike Karolina Livk in njeni učenci iz 6. razreda, ki so iz recikliranih materialov (kartona) naredili domiselna, lična stojala.
V šolski knjižnici smo gostili upokojene učiteljice, ki so učile v Zagradcu in ki so se pod mentorstvom učiteljice 5. razreda Mateje Jere Grmek in učiteljice IP novinarstvo Nataše Rebec Lukšič pogovarjale o svojih spominih z našimi učenci.
Za pogovor o knjigah, ki govorijo o šoli, pa sem izkoristila tudi letošnjo Noč knjige in s to temo obarvala našo bralno čajanko. Skupina učencev (Tilen Ogrinc, Jaka Zajc in Neža Zajc) pa me je na glasbeno-ustvarjalni delavnici pod mentorstvom učitelja za glasbo Žige Jernejčiča presenetila s čisto pravo prvo himno šolske knjižnice in z njo obrnila nov list v zgodovini, ki jo bodo lahko prebirali naši zanamci.
Z raziskovanjem in pogovorom o preteklosti naše šole smo se povezali ne samo z učenci in učitelji v preteklosti, ampak tudi med sabo in si pridobili novo popotnico za prihodnost naše šole.
V marcu 2023 smo v šolski knjižnici imeli veliko različnih aktivnosti, ki so popestrile pouk in dejavnosti po pouku.
Geografski dan 7. razredov je bil posvečen Aziji in njenim presežkom. V knjižnici so učenci poustvarili Azijo in ustvarili tunel – kotiček, kjer so razstavili izdelke, ki so nastali na geografskem dnevu.
Tkanino, ki obiskovalce vabi na razstavo, so v batik tehniki pobarvale učenke 7. razreda.
Razstava na temo Azije
Geografski dan 8. razredov na temo staroselcev je predstavljen na manjši razstavi v šolski knjižnici.
Pri ustvarjanju staroselskih izdelkov so si učenci pomagali z ustreno literaturo in tablicamiRazstava 8. razredov, ki so jo s svojo kulturo navdahnili staroselci iz severne Amerike
Razstave v šolski knjižnici na temo 170-letnice šolstva v Zagradcu
Zagraški sedmošolci so imeli letošnji kulturni dan razdeljen na obisk knjižnice v Ivančni Gorici, tri šolske ure pa smo organizirali v šoli. Učenci so bili razdeljeni v dve skupini, 7. a in 7. b.
Knjižničar Roman Rozina je učenkam predstavil projekt Rastem s knjigo.
V knjižnici Ivančna Gorica je knjižničar Roman Rozina učencem 7. a predstavil projekt in jim izročil knjigo Boštjana Gorenca in Jaka Vukotiča z naslovom Reformatorji v stripu, nato pa sta se skupini zamenjali. Knjižničarka Maruša Pušnik je za učence organizirala knjižnični »lov za zakladom«. Učenci so se urili v orientaciji po prostoru knjižnice in reševali naloge.
Učenke zavzeto iščejo “zaklad” v knjižnici v Ivančni Gorici.
V šolski knjižnici smo projekt Rastem s knjigo vsebinsko naslonili na temo 170 let šolstva v Zagradcu. V uvodni uri v šolski knjižnici so učenci prisluhnili kratkemu uvodu, nato so se razdelili v dve skupini. Prva skupina je pripravljala plakat na temo 170-letnice zgodovine šolstva v Zagradcu. V manjših skupinah so raziskovali šolo skozi 4 različna zgodovinska obdobja (šola v Avtro-Ogrski monarhiji, šola v kraljevini SHS oz. Jugoslaviji, šola v SFRJ ter šola v Republiki Sloveniji). Iskali so podatke iz knjig, predvsem o učiteljih, ki so učili v šoli v različnih obdobjih.
Plakat, ki so ga naredili učenci v šolski knjižnici.
Druga skupina se je medtem vadila v orientaciji po knjižnici – predvsem v oddelku M (leposlovje za mladino) in oddelku S3 (strokovno za mladino). Po 15 minutah sta se skupini zamenjali.
Drugo uro so se učenci v računalniški učilnici naučili, kako se s svojimi podatki vpisati v svoje Arnesove email račune. Z njimi so se nato prijavili v Cobiss (Moj profil) in v sBiblos ter se preizkusili v njihovi uporabi. Spoznali so se tudi z bazami podatkov na spletu (Dlib in Matricula), kjer smo si skupaj ogledali vire in podatke o zgodovini šolstva v Zagradcu. Zadnja ura v računalniški učilnici je bila namenjena praktičnemu delu. S svojimi AAI računi so se učenci prijavili v spletno učilnico šolske knjižnice, kjer so jih čakali 4 sklopi nalog, namenjenih uporabi portalov, ki so jih spoznali prejšnjo uro (Cobiss, sBiblos, Dlib in Matricula). Velika večina učencev je uspešno rešila vse naloge, čeprav smo imeli pri nekaterih prijavah nekaj tehničnih težav, ki smo jih s pomočjo učitelja za računalništvo sproti reševali.
Učenci so se v računalniški učilnici naučili uporabljati sBiblos.
